Zlatni rat, 27.4.
Lahko bi rekel, da sem se v jadranje na deski zaljubil na prvi pogled.
Prve vetrovne izkušnje sem nabiral s starši na mali štiri metrski jadrnici klase Flying Junior na kateri sem se dodobra spoznal z zakonitostmi plutja s pomočjo vetra. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem to lahko počel v vlogi krmarja, bodisi v paru ali še veliko raje sam kot edini član posadke. V slednjem primeru je bilo seveda malo več dela, saj sem se moral sam ubadati tako s flokom kot z glavnim jadrom, kar je z močnejšim vetrom postajalo tudi težje obvladljivo. Ko sem tako opazoval jadralce na deski, ki so šibali mimo mene, me je seveda takoj zamikalo preizkusiti tudi to. Glede na to, da smo dolga leta celoten avgust preživeli v avtokampu Ježevac na otoku Krk, so se moji starši sčasoma spoprijateljili s prikoličarskimi sosedi, ki so, ravno tako kot mi, vsako poletje preživljali tam. V začetku osemdesetih je nekatere izmed njih neizbežno oplazil tudi windsurferski bum. Z obilo vztrajnosti in s pomočjo velikih, željnih upanja polnih oči, sem si tu in tam uspel izprositi izposojo opreme. To sem kot nekak potepuh počel še leta, saj v našem družinskem proračunu, kakor tudi ne na polno otovorjenem avtu, ni bilo prostora za jadralno desko.

Moje sanje sem med drugim podoživljal tudi z listanjem revij in vsakoletnim obiskom počitniškega sejma Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču kjer se je vsako leto pojavilo tudi nekaj razstavljalcev opreme za jadranje na deski. Poleg njih so tonamenske altivne počitnice oglaševali tudi turistični ponudniki in v spomin se mi je najbolj zasidral letak agencije Kompas, ki je ponujala počitnice na Bolu, na katerem je bila idilična fotografija glisirajočega windsurferja na turkizno obarvani gladki površini Zlatno ratskega zavetrnega dela. V občudovanju te fotografije, in predstavljanju samega sebe na njegovem mestu, je minilo nešteto sredi belega dneva sanjajočih trenutkov.

V prihodnih letih me potem moje jadralske poti nikoli niso vodile v južne jadranske kraje. In tako se je pripetilo, da je od prvega pogleda na tisti letak do dejanske uresničitve mojih najstniških fantazij minilo več kot štirideset let. In moram priznati, da so bili občutki ob tem temu primerno edinstveni.
Photos: CathIphone