Skip to content

Lignano, 13.11.

14/11/2013

Novembra smo in zgodil se mi je šele tretji letošnji obisk mojega ljubega Lignana – prvi po sedmih mesecih ločenih življenjskih poti. Predolgo se že nisva videla. Prav zares. Že kmalu po prvem obetu možnosti najinega ponovnega snidenja se me je nenadno začela lotevati nerazumljivo neopredeljiva nemirnost, ki bi najbolj pasala v predal kjer prevladuje trema skupaj z njej podobnimi čustvenimi stanji. Kako osebno sem doživljal vse skupaj lahko dokaj nazorno ponazori dejstvo, da sem se ob petih zjutraj znašel pred ogledalom in si z lic odstranjeval dvodnevno strnišče s čimer sem na nek, še samemu sebi nerazumljiv način, želel tudi navzven pokazati koliko mi to pomeni. Ah, ti sentimentalni stari prdci, kdo bi jih razumel, ko se še sami ne.

2013_11_13_lignano_1

V podobno zamaknjenem stanju sem se potem ob zamujanju vetra celo sprehodil po plaži, brskajoč po mivki, zbirajoč všečne lupinice naplavljenih školjk. Ko se je potem le okrepilo, se mi zaupajočemu v napoved niti ni ne vem kako pretirano mudilo. Počasi sem se odpravil v vodo, si vzel čas za uskladitev s frekvenco valov in ravno začel uživati, ko je veter popustil in me kot zmedenega avtoštoparja začetnika pustil sredi avtoceste, kar tako, na pol poti do zadanega cilja. Kljub morebitnemu vtisu delne nepotešenosti je bila valovojahalna izkušnja še vedno daleč boljša kot v vseh zadnjih treh Umagih skupaj z Ližnjanom vred.

2013_11_13_lignano_3

No comments yet

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s