Skip to content

Umag, 10.10.

11/10/2013

Izgledalo je prelepo, da bi bilo resnično. Dodatno sem v izračune vetrovnih modelov podvomil še na predvečer, ko na prognostični karti nisem opazil kaj prida gradienta. Povrhu sem že takoj zjutraj v službi fasal hud stresno adrenalinski šus, ki kar ni hotel popustiti in se me je kot klop držal do samega večera. Skupaj vzeto nič kaj prijetna popotnica.

2013_10_10_umag_1

Popoldan je vse skupaj dišalo po skrajno elegantno izvedenemu masovnemu nategu nakar se je po pol šesti uri le začelo premikati na bolje. Opazovanje ostalih, ki so med obalo in svetilnikom bolj pluli kot glisirali v meni ni prebudilo pretirane želje po vstopu. Z obilico dobre volje sem se okoli šestih le pustil prepričati močnejšemu sunku. Odglisiral sem ven, nazaj grede enega prijetnega odjahal, ponovno odglisiral ven, ujel še enega na pol in to je bilo nekako tudi vse kar bi omenil v pismu, ki bi ga pisal mami domov. Z zaključnimi dvajsetimi minutami lovljenja refulov njenega dragocenega časa ne bi tratil. Vsaj scalo ni, ko smo se s Punte pospravljali domov.

2013_10_10_umag_2

2013_10_10_umag_3

Barvitih deset: brez pretiranega truda mi jih je uspelo stlačit v okvir kukala fotoaparata. Kdor se prepozna, mi lahko naslednjič v dlani stisne eno hladno pivce.

No comments yet

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s