Skip to content

Kamenjak, 5.10.

06/10/2013

Oktobrski mlaj je povsem porušil moje šibko bioritmično ravnovesje. V tednu pred njim sem spal tako izjemno malo, da sem v petek zaradi kombinacije neprespanosti, utrujenosti po četrkovi surfariji in foteljnega spremljanja finalnega dne Quiksilver Pro-ja v Franciji preskočil običajno druženje s temnim točenim. Še dobro, kajti sprva kilava napoved se je v soboto zjutraj spremenila v dokaj dobro. Zelo blizu tej, ki bi jo lahko označili z: Khm, vredno poskusit! Z namenom odhoda na Kamenjak sem seznanil še Sašota, s katerim sva brez nepotrebnih ovinkarjenj takoj našla skupni jezik.

Ob dobrih napovedih se na kamenjaškem zbirališču tare pločevine vseh barv, oblik in velikosti. Ta dan je ob najinem prihodu izgledalo kot, da sva se pripeljala v skorajda neokrnjeno naravno okolje. Razen dveh vozil daleč vsak sebi in njih lastnikov ni bilo nikjer nikogar.

2013_10_05_kamenjak_3

Veter je že deloval dovolj močno za nežno glisiranje z velikim jadrom, valovi pa so le redko objemali zeleni palin zato sva se sestavljanja opreme lotila tudi temu primerno. Človek bi lahko rekel, da sva to počela nekako po italijansko; na pol sestaviš, pogledaš na vodo, pametuješ, razčlenjuješ, nadaljuješ s sestavljanjem, ponovno ocenjuješ razmere, zmiguješ z glavo, razmišljaš ali bi se oblekel ali pred tem morda raje ne bi pojedel sendviča (slednji zmaga, vedno, itak), potem si končno naložiš opremo na glavo in odkorakaš. Po italijansko bi seveda vse skupaj znalo trajati toliko časa, da bi veter vmes obupal in kot Laura odšel drugam ampak…

2013_10_05_kamenjak_2a

… s 5’7 in veliko desko sem po četrtem obratu že vijugal mimo štange. Veter se je krepil, valovi so se višali in ob njih ujetju se mi je kar nekajkrat zelo prešerno zavriskalo. Odmislimo, da me je dve tretjini seanse večinoma raztegovalo in sem ob tem ob besnem stiskanju loka do krvi ogulil prste, da sem zaradi obupno nizke svetlosti in kratkovidnosti lovil valove bolj kot ne na slepo; po takem dnevu si je letošnja domača valovna sezona, po vseh normalnih kriterijih zelo mizerna, zaslužila odpustek. Še posebej, ker je bil to moj prvi obisk Kamenjaka po letu dni. Tokrat je bil neoblegan in v pravih trenutkih čarobno popršen z mehkimi drobnimi rosečimi kapljicami. Dnevi, kakršen je bil ta se nam z nostalgičnim pridihom za vekomaj zasidrajo v spominu.

No comments yet

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s