Skip to content

Umag, 15.12.

17/12/2012

Po spremljanju Pipe mastersa do zgodnjih nočno jutranjih ur me je ob šestih zjutraj zbudilo prejeto SMS sporočilo v katerem je pisalo naslednje: A se nama sploh da it? V polzombijskem stanju pogledam jutranji zagon in odgovorim, da se meni gre. Na obali cincam med 4’2 in 4’7 in se na koncu v upanju na napovedano krepitev vetra odločim za manjše. Napačna odločitev. Vedno, ko si v dvomih vzemi večje jadro. Pri jugu še posebej. Ali bi si lahko ta preprosti nasvet že enkrat za vselej zapomnil in ga potem tudi udejanil? Z njim se sicer dokaj uspešno vozim slabe pol ure dokler veter ne oslabi na ravnotežje lovilno jakost. Po vztrajnem guncajočem izgubljanju višine sem si zaželel trdih tal pod nogami. Dotaknil sem se jih na eni izmed spodnjih plaž do katere sem kajpada prišel v žabjem slogu. Seveda se je veter kmalu potem, ko sem prikorakal do avta pričel krepiti. Kljub želji po nadaljevanju je desetminutno plavanje v hladni vodi pustilo posledice in kar naenkrat se mi je misel o suhih oblačilih zdela neprimerno mikavnejša. Tako sem surfarijo končal veliko prekmalu, premraženo sedeč v avtu, sanjajoč vročo govejo juho.

umag_20121215_2

Tisto zgoraj desno v zraku ni zmazek, temveč galeb. Tisto spodaj, na sredini v zraku, ni galeb.

umag_20121215_1

No comments yet

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s