Skip to content

Savudrija, 26.8.

29/08/2012

V nedeljo zjutraj preučujem napovedi. Prav nič me ne vleče na morje vendar glede na to, da nisem vozil že cel mesec vseeno porufam Sašota in ga povprašam za mnenje. Po pogovoru tipa ‘Sam ne bi šel… Če greš ti, grem tudi jaz…’ se le odločiva, da greva poskusit. Sprva sva sicer nameravala v Lignano a sva se na poti zaradi dosedanjih izkušenj s podobno napovedjo raje preusmerila v Savudrijo, kjer je v toplem sončnem vremenu ob jugu že čakala obilica surfaških kolegov. Šesta ura je odbila, ko je veter obrnil na burjo. Sprva razmere niso bile prepričljive. Poleg tega me je premamila tudi želja po prvi vožnji z novim jadrom zato sem sestavil 4’7.

Na začetku sva sama z Aljažem prisotnim razkazovala živahne barve novih Gaastrinih IQ-jev. Hvala za fotko Kunči.

Začetno pumpanje se je v kratkem času prelevilo v ravno pravšnjo jakost vetra in kmalu zatem v premočnega. Namenil sem se že na obalo, ko me je v nenadnem trenutku popolnoma zapustil razum. To je izkoristila njegova alternativna sestra neumnost in se trdno zasidrala na njegovem mestu. Kaj mi mar bliskov in črnega severnega neba. Zategnil sem jadro po loku in se odpravil nazaj ven. Kmalu zatem se je začelo. Uspel sem priti nazaj do pomola a namesto, da bi takoj poskusil priti ven sem ponovno nekaj nerazumljivo mencal nakar se je razbesnelo. Z vso silo uprtimi nogami v dno sem zadrževal opremo pred vedno večjimi valovi in naleti vetra. Naenkrat jo je vzdignilo iz vode, iztrgalo iz rok in izstrelilo proti pomolu, kjer so si fantje pomagali pri izhodu iz vodnega pekla. Po nekem srečnem naključju se je le bežno dotaknila Sašotovega hrbta, se od pomola odbila visoko v zrak ter poletela proti parkirišču. Našel sem jo med dvemi avti, kjer jo je na tleh zadrževal ne spomnim se več kdo. Ne spomnim se niti tega ali sem se mu za to dejanje sploh zahvalil. Hvala ti, kdorkoli si že bil. Oblivan z dežjem in premražen od orkanskega vetra sem čepel pri opremi in čakal, da mine.

Spodaj si lahko ogledate prispevek priložnostnega novinarja Oliverja. Leteči predmeti se vidijo približno na 3:40.

Večerno pospravljanje je potekalo med smehom ob pogledu na razbito in polomljeno opremo z olajšanjem ob tem, da smo vsi preživeli. Kot v posmeh vsemu se nam je pridružilo še sonce, ki se je na zahodu prav kičasto potapljalo v morje. Šele na poti domov, ko sem se umiril so se mi v možgane začeli plaziti razni možni črni scenariji. Najbolj pa me je jezilo vedno močnejše zavedanje o dejstvu, da sem take pogoje pričakoval vendar sem vseeno kot popoln idiot vztrajno rinil težavam naproti.

Nedeljski končni obračun izgleda takole:

  • deska hudo razbita in obtolčena (že na popravilu)
  • srednji smernik polomljen, preostala dva sta preživela
  • zgornji del jamborja je šel na tri kose, našel sem le dva (pustil v lokalnem smetnjaku)
  • jadro je dobilo dve luknjici na xply-u in strgan žep jamborja (zahvaljujoč gospe Suzi iz jadrarne SR v Preddvoru že zašit)
  • podaljšek nalomljen pri škripcu
  • lok jo je na prvi in drugi pogled odnesel brez prask
  • poškodbe samozavesti in splošnega mentalnega stanja: neocenljivo.

Po dveh frustrirajočih dneh sem se končno uspel zbrati za ta zapis. Konec koncev je zares pomembno edino to, da se nikomur ni nič zgodilo.

10 Comments leave one →
  1. Miloš permalink
    29/08/2012 06:33

    Kot vedno rad preberem kar napišeš. Upam, da boš zalizal rane in se vidimo za vikend…

  2. 29/08/2012 06:58

    Ko si objavil fotko polomljenega smernika, sem čakal na nadaljevanje, ki ima očitno ker srečen konec. Podobno se je zgodilo meni, le še več sreče sem imel. Ob navadni burji za 4-ke v Fiesi, na obali v vodi malo nad koleni, mi je ob trimanju jadra nenaden sunek dvigni komplet opremo, da je poletela kot robček visoko v zrak in poletela nekaj deset metrov daleč. Na vso srečo je pristala tik pred betonsko obalo brez praske. Naučil sem se, da vetra res ni za podcenjevati. Nikoli!

  3. Jože permalink
    29/08/2012 07:56

    Pohvalno, da napišeš tudi slabe izkušnje, ki bi jih marsikdo prikril. Zadevo sem med branjem s kurjo poltjo podoživljal sam…🙂

  4. 29/08/2012 13:25

    >>> “poškodbe samozavesti in splošnega mentalnega stanja: neocenljivo.”

    LOL – REŠPEKT

  5. 29/08/2012 14:10

    Ludo je to pleme…

  6. ure permalink
    29/08/2012 17:32

    Hja Borut, dila še dobr izgleda, glede na polet pri 3:40. Sreča v nesreči je ta, da boš lahko mladce še dolgo opozarjal , kdaj ni za it v vodo. Se sprašujem kaj bi bilo, če bi jo kdo v glavo dobil…

  7. Bojan permalink
    29/08/2012 18:12

    Takrat sem spremljal situacijo raje prek neta, na boji sem videl max sunek 27,2 m/s na windfinderju pa je graf za Zambratijo v tem času pokazal skok na 40 kn. Važno da ste prišli celi ven🙂

  8. Mulc permalink
    30/08/2012 19:10

    Jest sem imel tud bolečo izkušnjo z vetrom in sicer letos 20. julija v Stinici, ko je pritisnila močna burja zimskih jakosti. Zaradi spremenljivega vetra in vrtincev okoli neke stavbe mi je jadro (ne spomnim se sicer kako) obrnilo direkt pred mene in v tistem trenutku reful burje ter salta nazaj po ostrih skalah. Pristal sem 5 metrov stran, k sreči s celo glavo, sem pa dobil močan udarec v levo roko, tako da mi je kasneje opremo pomagal razstaviti sosed, ki je šel ravno mimo. Škoda na opremi: 2 luknji v neoprenu in opraskan grip na loku. Vsaka šola nekaj stane in naslednjič vem da z jadrom ne bom več šetal preko nevarnih terenov. Kot pravi Marjan, vetra res ni za podcenjevat.

  9. peter permalink
    30/08/2012 21:56

    bilo je davnega leta ne vem več katerga okul 1993 ko sem še bil mlečen bolj kot moja custom deska narejena pri stržišarju po kopiji f2 sunset , jaz v vodo na neki jugo ter špuram med zelen laguno do neke čeri ter nazaj , zalušta se mi pivo grem do avta reno5.ka
    se vrnem v vodo turisti me gledajo nejmaš boljšga zato se pa živi
    dofuram do čeri nekak na pol obrnem- zmanjka vetra poskušam nazaj ,gledam v smeri vetra čakajoč na raful, vidm sončni žarek . popoldan bo pa sonce ,žal to ni bil sončni žarek ampak steber ,zame nekaj novga , pijavica , ko me je ujela ni blomoč več nič končal sem v odtočni cevi hotela galjot da sem se zašcitil
    od takrat naprej me te sunek tahitre varijante ne zanimajo več ker sem bil takrat manjši kot kaplica katero je nosila pijavica

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s