Skip to content

Prasonisi 2012, drugi del

15/08/2012

V času mojega dopustovanja ni bilo dneva, ko ni vsaj za kratek čas pihnilo dovolj vsaj za velika jadra. Na splošno lahko z vetrovnega vidika dopust razdelim na dva dela: prvi je bil muhasto refulast in zelo olimpijsko obarvan (pumpanje je bilo redno na sporedu), drugi pa z daljšimi obdobji stalnejšega vetra na ravni prasoniškega povprečja.

Ljudi je bilo letos sicer manj kot prejšnja leta vendar še vedno preveč za tako majhen prostor.
Fotografijo si lahko s klikom nanjo
ogledate tudi povečano (tako kot večino ostalih na blogu).

Jadralci, kopalci, kajterji na sto in en način… Ravno prave sestavine recepta za težave. Vendar ne za Miloša. On s tem opravi enoročno.

Sprva sem redno spremljal napovedi dokler nisem prišel do spoznanja, da je edina stvar, ki pri napovedi drži, smer vetra. Zanašanje na napovedani čas in jakost ni bilo priporočljivo. Tako sem od trenutka, ko sem vetrovno šloganje pustil vnemar živel povsem neobremenjeno in umirjeno.

Gregor v trenutku iskanja frontside perfekcije.

Igranja z valovi se ne branijo niti predstavnice nežnejšega spola.

Da pa se bo zgodil močnejši veter smo s 100% gotovostjo vedeli takrat, ko se je družina Čuden odpravila s Prasonisija na izlet po otoku. Ta je potem običajno trajal vsaj do njihovega povratka. Za vse te izlete smo jim bili seveda vsi neizmerno hvaležni.

Za prihodnost jadranja na deski se sodeč po mulcih Čuden ni bati; Jaka, Tina in Miha.

Omenil bi še eno nenavadno naključje. Dober teden pred povratkom sem med opoldanskim pranjem v valu uspel zlomit jambor na petki. Smola na n-to potenco. A človek ima včasih več sreče kot pameti. Prav zares. To se mi je namreč pripetilo ravno na začetku daljšega obdobja močnejšega vetra. Vse nadaljnje dni vključno s tistim popoldnevom sem, z izjemo dveh, odpeljal s 4’2 (enkrat vmes je bilo za velika jadra, zadnji dan pa za 3’7).
Pravzaprav je bil to moj prvi zlomljeni jambor nasploh. Lahko le upam, da bom s tako frekvenco lomljenja jamborjev nadaljeval tudi v prihodnje.

Tako nekako je izgledal pogled na privetrni zaliv z moje parcele.

Kljub strahovom o možnosti sfiženja letošnjega dopusta se je kot edina negativna stvar zgodila ta, da je, tako kot vse prijetne stvari, minil veliko prehitro.

Zaključil bom z mojo novo prijateljico – po vsej verjetnosti najbolj lenim bitjem daleč naokoli.

2 Comments leave one →
  1. Gorazd permalink
    16/08/2012 07:40

    Hoj,

    A si psa peljal s sabo ?
    Kaj pa Witchcraft še melje ali si nabavil kako novo mašino ?

    lp

    • 16/08/2012 08:25

      Ne, ne, kužko je s sabo pripeljala Gregorjeva boljša polovica.
      Witchie pa dela s polno paro in nimam prav nobenega razloga za zamenjavo.

      Čau, Borut

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s