Skip to content

Oktobrski vikend z burjo

17/10/2011

Prejšnji teden se je sprva zelo obetavna vremenska napoved slabšala iz dneva v dan. V tem podaljšanem vikendu se je zgodilo ravno obratno. Bližje smo mu bili, lepši so bili pogledi na vetrovne modele. Preden sem v petek dopoldan odrinil na pot še nisem bil odločen katera bo moja prva destinacija. Rahlo nervozno in poln upanja sem ves čas spremljal podatke Lignanske vremenske postaje. Na koncu sem si rekel, da si glede na to, da bom v soboto in nedeljo zagotovo vozil na jugu Istre, lahko privoščim potencialni nateg in se odpeljal v Lignano. Želja po čim hitrejšem prispetju tja je povzročila, da sem mejni prehod med Slovenijo in Italijo prepeljal z neprimerno hitrostjo. To so opazili tudi italijanski možje postave in me kojci usmerili na odstavni pas. Šment, si rečem, mi je bilo tega res treba? Po pregledu dokumentov mi policaj pravi Limite e cinquanta… capisci italiano? / Omejitev je petdeset… razumeš italijansko? Nadenem si izjemno bedast izraz in mu skesano pritrdim. Vrne mi dokumente, reče naj mi bo vendar naj bom naslednjič previdnejši. Zahvalim se mu in kot v opravičilo za mojo prehitro vožnjo bleknem: Ce vento! / Piha!  Malo bolje si ogleda moj do konca naložen avto in vpraša Kitesurf? Surf? Ponosno odvrnem Windsurf! in se ves srečen, ker sem jo tako poceni odnesel odpeljem dalje. V Lignanu je ozračje mivkasto. S 4’2 odpeljem lepe pol ure nakar veter popusti. Na hitro sestavim še 5’0. Medtem se veter še dodatno umiri in obrne na vzhod. Pavza za pivo torej. Preostanek popoldneva je minil v nihajočem vetru ravno dovolj močnim, da mi je večino časa uspelo prebiti v glisiranju s povprečnimi poskusi frontside jahanja v onshore pogojih. Lignano sem vseeno zapustil zadovoljen.

Sašotova oprema v pripravljenosti.

Špelin namrgodeni izraz nakazuje, da se ji s šestko ni izšlo.

V soboto je bil na sporedu Ližnjan. Zelo vetroven in razbit Ližnjan v katerem je za spremembo več ljubiteljev vetra čemelo na kopnem kot se pojalo po vodi. Sam sem čez dan ujel dve obdobji, ko sem se s 3’7 lahko kontrolirano vozil sem ter tja. Preostali čas sem preživel na obali v s soncem obsijanem zavetrju. Prejšnji večer so Ližnjan obiskali hrvaški policisti zato sem se zvečer odpravil v Borisov bar v Premanturo, ob pivu spisal prvi del tega poročila ter prenočil na bližnjem parkirišču.

Fotkanje v sobotnem jutru.

Čemu se morje tako beli?

Žiga med izvajanjem nekega fristajl trika. Kasneje sem ob mojem opisu le tega izvedel, da najbrž govorim o  shaki.

Nedelja. Za zaključek vetrovnega vikenda bi jo bilo idealno preživeti s štirko, tako kot je to tudi obetal večerni zagon hrvaškega Aladina. Začelo se je sicer po napovedih a je burja kmalu, podobno kot v soboto, vklopila turbo pospeševalnik in navihano pokazala vse svoje bleščeče penaste zobe. Lovljenje obdobij za 3’7 že drugi dan zaporedoma torej. A v hladnejšem ozračju kot je bilo v soboto. V nekem trenutku sem celo začutil hlad v prstih. Tak, ki me ponavadi spremlja med zimskimi surfarijami. Mar to pomeni, da zima že trka na vrata?

Nedeljsko popoldne je po dopoldanskem vetrovnem šusu delovalo nadvse umirjeno.

No comments yet

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s