Skip to content

Ližnjan, 6.9.

06/09/2011

Hrvaški del poti na jug Istre se je po novem časovno občutno skrajšal. Avtocesta je dokončno postala štiripasovnica, poleg tega pa se še popolnoma ognemo Puli. Za pot sem tako potreboval pičli dve uri in dvajset minut. Ne dvomim, da boste nekateri s težjo nogo potrebovali tudi manj. Ob pogledu na vodo in glede na večerno napoved sem sestavil 4’2. Tudi tokrat sem bil prvi na vodi in kmalu ugotovil, da nekaj ne štima. Že po prvih minutah so namreč za Velebitom obrnili gumb čisto do konca. Kljub temu, da sem tudi jadro nategnil do konca me je raztegovalo kot za stavo. Trmasto sem vztrajal in upal, da je to le krajše narave ter da se bo prej ali slej malo umirilo, pa se nekako kar ni hotelo. Ob pogledu na valove, ki so se valili na čeri se mi je nehote utrnila misel, da sem bil v dobrih desetih letih kar obiskujem ta spot vedno izjemno previden saj se nikoli nisem spustil pregloboko v to nevarno območje. Pa smo tu. Kako se že glasi stari slovenski pregovor? Ne kliči hudiča!

Za Velebitom so že navsezgodaj zjutraj besno kuhali.

Kmalu me je v enem obratu prav nečloveško razmontiralo. In ko ima hudič mlade… Takoj zatem je seveda ob najmanj zaželenem trenutku prišel velik set valov, mi opremo izrtgal iz rok in jo odplavil deleč naprej na skale. Edino kar sem lahko storil je bil le nemočan krik: Neeeeeeee! Z najbolj črnim scenarijem v mislih sem, kakor hitro sem mogel, plaval za opremo, le centimeter ali dva nad kamnitimi špicami. Nekako sem uspel priti do nje in skupaj z njo preplavohodil na varno. Prvi hitri pogled na opremo je deloval dokaj vzpodbudno. Ob drugem podrobnejšem pa se mi je odvalil kamen od srca. Če izvzamem nekaj prask po levi roki in nogah, sva jo skupaj z opremo prav neverjetno srečno odnesla. Temu je zagotovo botrovala plima. Raje si ne predstavljam, kako bi se izteklo v primeru, da bi bila oseka. Po tem izletu na skale sem se prenehal boriti z naravo in šel na obalo ter sestavil 3’7. Žal sem takoj prišel do spoznanja, da je tudi to jadro preveliko, še vedno pa za silo sprejemljivo. Z njim mi je celo uspelo ujeti par velikih bul in jih odpeljati s tremi do štirimi bottom turni kar je na koncu tudi povsem osmislilo dan.

Miloš, tik preden se je spustil v frontside.

Klasično drgnjenje v zalivu.

One Comment leave one →
  1. Miloš permalink
    07/09/2011 11:00

    Borut skoz z veseljem preberem tvoj blog!
    Lepo te je bilo videt na vodi in upajmo, da bo čimveč vetrovnih dni to jesen in da se spet vidimo; najraje v Lignanu ali Kjodži.
    Uživaj!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s