Skip to content

Savudrija, 27.4.

28/04/2011

Čeprav modeli niso obetali ravno močnega vetra sem se vseeno odločil preživeti dan OF na obali. Razmišljal sem v tej smeri: Če že naši prijatelji iz ARSO-ta napovedujejo zmerno burjo na obali se zna zgoditi, da morda celo nekaj bo. Za destinacijo preživetja dneva sem si izbral staro Savudrijo. Večerni zagon stare DADE je obetal močnejši veter zgodaj zjutraj in potem še pozno popoldan. Še preden je budilka utegnila zazvoniti sem se ob štirih zjutraj zbudil kar sam od sebe. Nisem se še čisto dokončno prebudil, že sem preverjal veter na piranski boji, ki je kazala 32km/h s sunki 43km/h (približno tako mi je ostalo v spominu) nakar sem se ob pol sedmih zjutraj znašel na savudrijskem parkirišču. Veter ni bil dovolj močan vendar sem dobil občutek, da se krepi zato sem sestavil opremo, se preoblekel in odnesel desko a se veter ni hotel razviti.

Moj novi znanec s katerim sva se  skupaj predajala toploti sončnih žarkov.

Po sedenju na pomolu sem se odločil zamenjati pozicijo in čakati veter na skalah, kjer je boljši pogled na vetrovne razmere ob vzhodniku. S sabo sem vzel tudi nahrbtnik, kamor sem spravil fotoaparat, tobak in pivo in jo mahnil za ovinek. Med potjo sem opazil nenavaden premik valov v napačni smeri. V glavo mi je takoj šinilo: Ali je to, kar sem videl res? Takoj zatem še enkrat isto. Ja, res je; mimo savudrijskega rta je plavala cela jata delfinov. Iz nahrbtnika sem potegnil fotkič in poskušal ujeti trenutek, ko kak izmed njih pride na površje po zrak. Na žalost me je tehnika pustila na cedilu saj se je vseh ducat posnetkov doma izkazalo za obupno preosvetljenih. Medtem je malo pojačalo, skočil sem v vodo, ujel dovoljšnji reful za izglirsiranje in kar naenkrat se iz vode 20m pred mano zaženeta dva delfina. Uuuaaaaaaa! Prav težko je opisati občutke, ki so me prevevali ob tem dogodku. Savudrijo obiskujem približno 10 let in danes je bilo drugič, da sem jih videl. Lahko rečem, da se mi je že samo s to izkušnjo poplačala pot na morje.

Na spot je občasno prišel še kak drug izgubljenec, ki ga je premamila napoved in z vsakim je bilo prav prijetno pokramljati. Okoli dveh se je veter obrnil na vzhodno-jugovzhodno smer in prisotne občasno zasul s parkiriščnim prahom. Ob treh se je pojavil Oliver. Medtem, ko sva premlevala čudno vetrovno situacijo, je obrnilo nazaj na burjo in povrhu obetalo, da bo tokrat le dovolj močno. Hop v neopren in v nekaj poskokih čez skale sem že na mestu, kjer sem pustil počivati opremo. Sledili sta dve uri uživanja po praktično čisto praznem morju s 5’7 in 84litri.

Oliver. Zagotovo eden izmed najbolj prijaznih windsurferjev nasploh kar sem jih srečal v življenju. Naj vas njegova grimasa ne prestraši, prav zares je fejst dečko.

Proti koncu moje seanse se je pojavil še en lokalec. Kmalu zatem je popustilo zato sem zadovoljen s potekom dneva kar zaključil. Po približno dvajsetih minutah je veter zopet pojačal in osrečil prej omenjenega zamudnika, ki je ob mojem odhodu še vedno veselo glisiral.

One Comment leave one →
  1. 30/04/2011 11:45

    Tole o Oliverju je lepo zapisano! Bravo!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s