Savudrija, 23.11.

Čeravno sem utegnil priti šele popoldan, sem uspel ujeti prijetno večerno seanso.

Savudrija, 15.11.

Za prste obliznit. Najraje imam, ko piha ravno dovolj za moje jadro in se po morju kotalijo veliki gladki valovi. Kasneje se je veter okrepil in postalo je razbito, vendar se je še vedno dalo tu in tam lepo zavijugati.

Strunjan, 9.11.

Še en dan na Severne S-1 4’8 naravnan – prav neverjetno je, kako navdušujoče ga je vozit v mejnih pogojih kakršni so mi bili dani ta popoldan od poltretje ure naprej.

Foto: CathIphone

Strunjan, 6.11.

To soboto je name prišla vrsta za dopoldansko dežurstvo. Glede na uro zaključka šihta in PCT omejitvam se mi je, kot edini spodoben kraj surfarije, obetal le Strunjan. Pri Okolju Piran so prešli na zimsko obračunavanje parkirnine kar je blagodejno vplivalo na količino izključno v ta namen prihranjenih kovancev. Polnemu parkirišču navkljub sem, nadvse zadovoljen, uspel dobiti prosto mesto na skrajnem koncu le tega. To se sicer morda sliši kot malce razvajeno, vendar vam lahko iz izkušenj zagotovim, da je vsak, pri povratku prihranjeni meter, kar se da dobrodošel.

Običajni obiskovalci Strunjana so me kar malo čudno gledali, ko sem se, v neoprenski obleki, otovorjen kot mula, sprehodil mimo njih. Po drugi strani sem potem sam na FKK delu plaže presenečeno zakril sončne žarke peščici trdoživih naturistov, ki so v zatišnih kotičkih strunjanskega zaliva lovili njih popoldansko toploto.

Pogled na pobeljeno morje mi je svetoval 4,2 vendar se je takoj zatem, ko sem ga sestavil, spremenil ter mi z manjšo količino ovčic namignil, da bo 4,8 dosti boljša izbira. Z njim sem se potem podal na poznopopoldansko seanso v kateri sem se veselo dričal po lepo se kotalečih valovih do samega zbližanja sonca s Piranskim obzidjem.

Kamenjak, 27.10.

Po zadnji surfariji v Ližnjanu sem si zaželel spremembo lokacije in se odpravil čez hrib na drugo stran. V samem štartu me je zavedel Kunči, ki je veselo glisiral s 5,0. Tako sem kljub rahlim dvomom sestavil 4,2 s katerim sem celo uspel odglisirat do Šekovca in nazaj kjer sem nemudoma sestavil 4,8. Z njim sem na pol odplul, na pol odglisiral na isti relaciji in kot zadnje upanje sestavil še 5,6. Z njim sem potem veselo drgnil kaki dve uri in pol med otočki in markirji in se prepustil uživanju v daljših špurah po morju brez strahu, da bi name pikiral kakšen krilaš ali pa kajter s foilom brez nadzora.

Ližnjan, 23.10. in 24.10.

Po sobotnem prijetnem popoldnevu nam je v nedeljo postreglo s tako muhasto burjo kot je ne pomnim. Na vsake četrt ure bi šel lahko na obalo menjat jadro. Po četrtem izhodu in triurnem mučenju sem imel vsega dovolj in se šel raje nastavljat jesenskemu soncu, ki je samo s svojimi toplimi žarki nudilo dosti več zadovoljstva kot v duetu s tistim kar je prihajalo iz smeri Cresa.

Savudrija, 10.10.

Še en dan za trišest jadro, ki je bilo občasno še vedno preveliko.

Lignano, 9.10.

Kakor se je veter počasi obračal od severa proti vzhodu tako se je tudi krepil in me pošiljal na obalo menjat jadra. Začel sem s 4,8 in veliko desko, potem pa s staro dobro Witchy preko vmesne postaje s 4,2 na koncu pristal na 3,6.

Ližnjan, 30.9.

Če na zadnji septembrski dan lahko sredi tedna odvoziš sicer malo muhasto burjo v poletni obleki, nikakor ne bi smel imeti dosti smiselnih razlogov za pritoževanje.

Praktični prikaz izkušenega krilaša: vstop v vodo po drsečih skalah na zavetrni strani rta.

Strunjan, 24.8. in 25.8.

Po celotedenskem snemanju se mi je napovedana burja ponudila kot idealna možnost za kratkotrajni izklop. Ob popoldanskem prihodu na Strunjanski rt v torek je bilo vetra za nekaj pičlih vozlov premalo za 5,6 in ker mi čakanje na močnejši veter v družbi priletnih naturistov ni ravno najbolj dišalo sem se veliko raje odločil za plutje v prešvoh vetru v objemu naravnega rezervata.

Sčasoma sem se naveličal tudi plutja in se vrnil na obalo. A le za kratek čas saj je burja dokaj kmalu dobila večerno brco v rit in mi postregla s slabo uro glisiranja s 5,6.

Naslednje jutro se je slika izboljšala in dobil sem ravno pravo priložnost za testiranje mojega novega jadra (Severne S-1 4,8), ki me je, kljub temu, da imam že večjo izvedbo, s svojo peresno lahkoto in okretnostjo kar malce nepričakovano, vendar docela v dobrem smislu, dodobra presenetilo.