Savudrija, 1.9.

Ne pomnim, kdaj sem nazadnje po burji nepretrgoma odvozil dve uri in pol in se povrhu imel še nadvse fletno.

Savudrija, 7.8.

Prva polseansa po dopustu za privajanje na visoko slanost Tržaškega zaliva je bila uspešna.

Foto: CathIphone

Savudrija, 24.5.

Ves neučakan sem začel (pre)zgodaj. Po polurnem pluženju na plavajoči ploščadi sem prišel do spoznanja, da nenamazan na vodi ne bom zdržal prav dolgo in se raje vrnil na obalo. Tam sem neoprenske čeveljčke zamenjal za japonke in v bližnji trgovini, pred polico s sončno kremo, ves zmeden katero vzeti, pustil slano lužico. Po tako stresnem dejanju sem se olajšan sprehodil še mimo hladilnika in brez pretiranega razmišljanja pograbil še eno malo pločevinko Žuje. Tam za seboj nisem pustil sledi.

Po mazalnem tretmaju sem se optimistično podal nazaj na vodo. Mojo osamo je okoli poldneva brutalno prekinila Neža, ki je svojimi krili začela orati po morski gladini. Začel sem se že spraševati ali človek na tem svetu prav zares nikjer ne more biti sam, ko je le potegnilo dovolj in sem končno začel glisirati.

Foto zgoraj: Uroš

Sčasoma se je okrepilo do te mere, da sva se s krilašico odpravila na suho. Ona je zaključila, sam sem pa pograbil mojo DaCurvo88 in se z njo zapodil po morju, kar sem potem počel vse do pojenjanja mojih moči.

Kamenjak, 16.4. in Savudrija, 17.4.

Zaupal sem napovedi zato se mi v soboto zjutraj nikamor ni mudilo. Upal sem, da bo lepo pihalo ves dan za 4,8. Čeprav je bila Pomerska laguna vsa pobeljena sem med Cejo in Fenero od poldneva dalje uspel napraskati le uro in pol bolj kot ne mejnega vetra za prej omenjeno jadro. Po kvalitetno preživetem preostanku popoldneva v zavetrju borovcev je ob šestih zopet potegnilo dovolj. Skupek obeh seans je bil ravno pravšnji, da sem si potem z okusno večerjo izpod rok moje gostiteljice povrnil pokurjeno moč.

Glede na to, kaj se je obetalo v nedeljo zjutraj, se mi tudi ta dan ni nikamor mudilo. V Savudrijo sem prispel, ko je večina v veliki meri že uspešno krotila svoja najmanjša jadra. Nedolgo zatem so se začeli vračati na obalo, kar je bil zame znak, da lahko sestavim 4,2 in po vzhodniku ter neprijetno razbitem morju oddelam še drugo etapo letošnjega velikonočnega romanja.

Savudrija, 8.4. in 9.4.

V petek sem še ravno pravi čas zaključil delovnik, da se mi je v veliki meri uspelo izogniti se prometni konici na ljubljanski južni obvoznici. Potem sem na hitro sestavil opremo in se ekpresno preoblekel kot že dolgo časa ne. Na srečo sem imel vso opremo že zloženo v avtu in sem se lahko ob 14.45 samo vsedel v avto, ob 16.37 odkorakal v morje ter po lepem jugu s 4,8 oddričal uro in pol.

Foto zgoraj: Uroš

Naslednji dan sem se pripeljal ob osmih zjutraj in v bojazni, da ne bo dolgo trajalo, kojci sestavil 5,6 ter se prepustil umirjenemu dvournemu drgnjenju v solo izvedbi. Proti koncu seanse sem prvič v življenju doživel bližnje srečanje z dvema delfinoma, ki sta kakih deset metrov pred mano prišla na površje zajet sapo in mi s tem še dodatno začinila prijetno sobotno dopoldne.

Savudrija, 5.3. in 6.3.

Dva sončna dneva, dve različni plati burje: v soboto se je muhasto zaganjala iz vzhodne smeri, v nedeljo pa se je prav po šolsko držala svoje, veliko prijetnejše, severovzhodne smeri in nam postregla tudi z lepo se kotalečimi valovi. Omenil bi še to, da so bili v obeh dnevih izpolnjeni tudi vsi pogoji za zanohtanje in nekateri se temu žal niso uspeli ogniti.

Savudrija, 26.2. in 27.2.

Po prijetni sončni soboti, v kateri sem s sebe postrgal še zadnje ostanke rje, me v nedeljo ni in ni hotelo povleči v vodo. V oblačnem in hladnem vremenu me je že na obali zeblo v prste na rokah, zato sem ta dan veliko raje in brez kančka slabe vesti ostal kar na suhem.

Ližnjan, 12.2.

Današnji pogoji so bili za prvo drgnjenje debele plasti rje, ki se je na mojem teleščku nabrala v zadnjih dveh mesecih, kar primerni.

Savudrija, 11.12.

Kot se za prvo decembrsko burjo spodobi, jo je zaznamovalo tudi prvo natikanje rokavic. Čeprav je sonce s svojimi žarki doseglo Savudrijsko parkirišče šele, ko sem že zaključil, mraza na vodi ni bilo čutiti. Se je bilo pa zato potem toliko prijetneje preobleči in v obsijanem zavetrju, ne da bi te kdo kam priganjal, zaključiti prijeten dan.

Foto: Cath & B. (spodnja)

Savudrija, 27.11.

Valovi iz vseh smeri južnega kvadranta so se odločili, da bodo imeli srečanje pri Savudrijskem svetilniku. V znamenju tega je bilo potem tudi poskakovanje in nabijanje na poti ven in bolj kot ne neuspešno lovljenje primerno lomečega se vala na poti nazaj. Pihalo pa je. Samo toliko, za vsak slučaj, če se je komu morda zazdelo, da se pritožujem.

Foto: Kunči