Skip to content

Lignano, 15.11.

15/11/2017

3,6, mavrica in na koncu še obisk pivovarne. Saj ne vem, kaj je bilo lepše.

Advertisements

Lignano, 7.11.

07/11/2017

Prišel sem sicer malce pozno a vseeno ujel uro in pol v lepih cross-on pogojih.

Savudrija, 5.11.

05/11/2017

Naša dva mladca; Jaka (zgoraj) in Žiga (spodaj).

Lignano, 6.10.

06/10/2017

Po letu in pol končno zopet v Lignanu. Pričakal nas je s turobno nizko oblačnostjo in prav žalostno visečimi zastavami. Sčasoma so oživele kakor tudi njihove dvižne žice, ki so začele veselo udrihati ob svoje drogove in nam nakazovale, da se v zraku nekaj le premika. Zaradi ekstremno vzhodne smeri je bilo sicer malo luknjasto vendar kljub temu s 4,2 prav prijetno. Vsaj dokler se niso pojavile zaplate trave. Potem kanček manj kar pa ni skazilo splošnega dobrega vtisa.

Ližnjan, 29.9.

29/09/2017

Najprej sem s 4,8 odrgnili kar se je oddrgnit dalo, potem pa še malo testiral opremo.

Savudrija, 14.9. in 15.9.

15/09/2017

V četrtek sva si morje delila z Jako; on s 5,2, jaz z 4,8.

V petek sem si morje delil z zgornjim pernatim prijateljem; jaz s 5,7, zanj pa ne vem.

Prasonisi 2017

13/09/2017

Ližnjan, 29.4.

02/05/2017

Po sredini surfariji, v kateri sem bolj kot ne obnavljal telesno motoriko, ki je po mesecu in pol suše postala resno zakrnela, sem se seveda razveselil ponujene ponovne priložnosti. S štartom ob šestih iz garaže (vmes sem pobral še Kunčija) sva ciljala na prihod ob pol devetih, kar bi v običajnih razmerah pomenilo biti na vodi ravno pravi čas, ko se burja s pomočjo sonca okrepi. Zamik sva doživela že takoj zjutraj saj cestna zapornica, ki omogoča dovoz na Kunčijevo dvorišče ni in ni hotela sodelovati. Po vztrajnem prepričevanju se naju je le usmilila in tako naju poleg obiska na bencinski črpalki ni zadrževalo več nič. Vsaj tako sem si predstavljal sam. Malo sem se edino zamislil ob povečanem prometu proti morju in se s tem v vidu za optimalno mesto za prehod meje odločil za mejni prehod Sečovlje.

Izkazalo se je, da je očitno imela velika večina voznikov povsem enako zamisel. To se je potem udejanilo kot nenačrtovano tri četrt urno čakanje na prehod meje med katerim sem preveril jutranjo napoved in malce razočarano ugotovil, da ni več tako obetavna kot na predvečer odhoda, kar je botrovalo temu, da sem že videl odvijati se črn scenarij v katerem se bom namesto od zunaj zmočil samo od znotraj. Bližje sva bila Ližnjanu vedno bolj je kazalo, da se to morda le ne bo zgodilo. Ob prihodu sem namreč z minimalnim premislekom takoj sestavil 4,2 in se z njim udobno dričal uro in pol nakar sem ga z po krajšem odmoru zamenjal za 4,8 in odpeljal še nadaljne dobre pol ure. Slednje sem storil predvsem z namenom, da naredim še nekaj dodatnih testnih krogov s sposojeno novo desko Flikka Custom Compact 85.

Najprvo moram omeniti, da je nastopila v neposredni primerjavi z mojo Tabou DaCurve 85 2011. Desko bi glede na njen izgled s prirezanim nosom in skrajšanim repom lahko uvrstil med t.i. stubby deske. Kljub kratkosti je pri plutju stabilna vendar pa je potrebno za čim hitrejše in učinkovito izglisiranje imeti težišče rahlo bolj naprej in se potem ob izglisiranju hitro pomakniti v zanke. Da ne bo pomote, deska sama po sebi z relativno ravnim rockerjem ni nikakršen lenuh kar se tiče izglisiranja vendar se da to z pravšnjo tehniko še izboljšati.

Med vožnjo sem imel občutek, da kar leti čez morsko gladino. Na trenutke, med močnejšimi sunki vetra, se mi je zdelo, da morda celo malce preveč. Osebno mi je namreč bolj všeč, če imam med vožnjo več kontrole nad desko. V ustju ližnjanskega zaliva sicer nisem imel nobenih težav, me pa seveda zanima kako bi se glede tega ujela v bolj razbitih pogojih odprtega morja.

Navajen moje deske sem zavil v obrat, tako kot ponavadi, na srednje dolgo in takoj se je pokazalo, da sem zajahal eno malo drugačno žverco. Na koncu obrata sem se namreč skoraj ustavil in potonil. V redu, sem si rekel, pozabi na svojo staro dobro DaCurvo in se popolnoma posveti temu, kar imaš pod nogami. Prva stvar, ki sem jo spremenil je bila ta, da sem nehal lenarit in sebe ter njo prijel na kratko. Z kratkimi loki in hitrimi prestopi so bili glisirajoči obrati pravi adrenalinski užitek. Vse to se je potem še dodatno izkazalo v edinem dobrem valu, ki sem ga uspel ujet; majhen lok brez nepotrebnega frontside zavlačevanja, takojšnja preusmeritev (rail to rail) ter na koncu še top turn za obliznit. Vse lepo zvezno izvedeno, kot iz knjige. Zadeva, ki bi jo z užitkom in nemudoma ponovil še neštetokrat. Ko bi le pogoji sodelovali a žal niso.

Tako tudi nisem mogel resneje sprobati daljših zavojev po valu odprtega morja. Morda naslednjič, če se bo še kdaj ponudila priložnost, česar se iskreno povedano ne bi branil, saj se mi zdi, da si še nisva povedala vsega.

Vseeno si upam trditi, da bi bil z njo srečen vsak, ki ima rad hitro vožnjo z aktivnim in agilnim zavijanjem po valu ali pa tudi brez njega. Povrhu vsega pa tudi na plaži dobro izgleda 🙂

Savudrija, 26.4.

27/04/2017

Ujel sem 20 min. opoldanske seanse z 4,2 nakar je sledilo čakanje. Veter se je v šibkejši obliki (4,8) vrnil pozno popoldan, ko so se že vsi spokali domov in nama z Urošem postregel z lepim zaključkom dneva.

Savudrija, 4.3.

05/03/2017

Čakanje, kofetkanje po turško z dodatkom (hvala fantje), čvekanje, balinčkanje, rosenje in na koncu dobro uro pred večerom še surfanje.

20170304_savudrija_1

20170304_savudrija_2