Slovenska obala, 24.5.
Jutranje patruljiranje ob slovenski obali me je nagradilo z tri četrt ure na pol plutja na pol glisiranja. Ni veliko, je pa edino kar sem do sedaj uspel iztržiti v dveh dobrih mesecih in pol od zapovedi nepremikanja in družbene izolacije. Šlo mi je celo tako dobro, da niti jadra nisem zmočil.
Foto: Cath
Savudrija 1.3.
V vodo sem se podal takoj, ko se je okrepilo dovolj za 4,8. Po kake tri četrt ure sem presedlal na 4,2 in oddelal še približno enako količino časa. Proti koncu moje solo seanse so počasi na vodo pričeli prihajati še ostali današnji udeleženci. Mraza ni bilo in rahel dež, ki je nepretrgoma pršel na nas, tudi ni bil moteč.
Kamenjak, 29.2.
Vse se enkrat zgodi prvič. Danes je, po nekakšnem srečnem naključju, naneslo, da mi je v mojih dvainpetdesetih letih življenja prvič uspelo surfati na tako nenavaden datum, kot je današnji.
Foto: Cath
Savudrija, 3.12.
Prva decembrska burja praviloma nakaže pričetek zimskih surfarij, ko so zaradi nižjih temperatur in hladnega vetra rokavice že kar nujni del opreme. Okoli poldneva sem kako uro in pol drgnil s 4,8 nakar sva šla skupaj z burjo na kosilo. Kasneje se je zopet okrepilo dovolj za jadra od pet kvadratov navzgor, a je po opazovanju z obale, tako kot pred tem, ves čas nihalo v jakosti in spreminjalo smer.
Ližnjan, 30.11.
Ob prihodu naju je pričakal kar žalosten pogled; eno častitljivo drevo razklano na pol in drugo položeno kot, da ne bi sploh imelo korenin. Posledice dveh zelo močnih jugov so se videle tudi ob obali kjer so od idiličnih peščenih plažic ostali le še nariti kupi kamenja.
Je pa burja lepo presenetila in kljub začetni muhavosti vztrajno pihala do sredine popoldneva za jadra povprečne velikosti okoli štirisedem.
Kamenjak, 23.11.
Kakor se je sonce prikazovalo izza oblakov tako je veter pridobival na jakosti. Kakor se je dan nagibal proti popoldnevu pa ni več potreboval sončne stimulacije in se je kar samodejno izdatno okrepil ter nam na koncu zarisal prijetno izmučene nasmeške na obrazu.
Jugo, 15.11.
Po krajšem obisku Novigrada je neprespanost botrovala odločitvi, da tokrat ne podaljšam na jug Istre in raje poskušam srečo na severnem delu. Po treh urah čepenja na dežju me je začelo mraziti, prej omenjena neprespanost je začela pobirati svoj davek in zaželel sem se enostavno prestaviti domov na toplo.
Opoldne sem tako ob pomanjkanju kakršnekoli motivacije s sklonjeno glavo zapustil prizorišče.
Kamenjak, 8.11.
Današnji jugo se je, v nasprotju z napovedjo, namesto k vzhodni veliko bolj nagibal k zahodni komponenti in posledično so seti valov prihajali bolj neredno kot ne in nam poleg tega ponujali stroge onshore pogoje, morebiti celo usmerjene v minus.
Vsaj ni bilo težav pri izstopu iz vode. Še to, istočasno se plesa okoli rumene in zelene Sneguljčice ni udeleževalo nič kaj več kot njenih pravljičnih sedem palčkov.
In nekaj resnično pravljičnega se je potem zgodilo tudi po našem odhodu.
Foto zgoraj: Bobi
Savudrija, 3.11.
Foto zgoraj: Kunči
Ližnjan, 30. in 31.10.
Sonca praktično ni bilo na spregled, celo deževalo je v četrtek. Najbrž je bilo to dobro, saj bi bilo drugače število obiskovalcev veliko večje, tako pa je bilo povsem znosno.
