Skip to content

Lignano, 1.12.

02/12/2013

Nedeljska surfarija kljub dobri napovedi v meni ni uspela kresniti tiste običajne iskrice, ki se prižge, ko se obeta močan in sončen Lignano. Krivdo za takšno ravnodušno stanje bi sicer lahko brez kakršnegakoli oklevanja pripisal tudi bližajočemu mlaju vendar vzrok veliko verjetneje tiči v dejstvu, da sem zadnja dva tedna po koncu delavnika brez izjeme izžet kot grenivka.

Pripeljala sva se ravno v trenutku, ko si je burja vzela odmor za zvišanje zaletišča. Nedolgo zatem se je z vso močjo vrnila in ozračje okrasila z letečo zlato mivko. Primernejšega trenutka za krst mojega novega trišest Vandal Riot-a si ne bi mogel želeti. Že takoj na začetku se je zdelo kot, da sem naletel na nikoli prej srečano sorodno dušo. Prvi stik je bil sicer bolj štoraste sorte a se je vse takoj, ko sem mu jih še malo napel po jamborju in še nekaj čez lok, postavilo na svoje mesto. Prav presenetljivo se mi zdi, kako so lahko v tako majhnem jadru brez pomanjkljivosti vkomponirane vse lastnosti njegovih večjih sorodnikov.

2013_12_01_lignano_1

Jahalno obarvani dan bi lahko potekal povsem normalno, če se mi v enem trenutku ne bi zazdelo, da sem s smerniki pograbil nekaj zares velikega. Vrgel sem se v vodo, pogledal in videl nič. Po vodnem startu se je zgodba ponovila. Deska kar ni in ni hotela izglisirat. Čakajoč na pojav mega hobotnice ali kakšne zablodele veje nejeverno pogledujem proti krmi, ko mi pogled naenkrat pritegne po deski poplesujoče jadro. Ups. To bo torej. Zglob. Zglob z nenadnim napadom razdvojene osebnosti, ki se je skupaj držal le še s pomočjo tanke nitke sreče. Ponovno se vržem v vodo, pregledam palubo za morebitnimi znaki poškodb nakar ob ugotovitvi, da deska izgleda povsem v redu zapadem v hamletsko dilemo: Plavati ali ne plavati, to je sedaj vprašanje. Klinc pa plavanje si rečem in z minimalno pomočjo vetra v jadru dobesedno odsurfam na obalo. Yeah mohn! Surfin’ da waves rockssss!

2013_12_01_lignano_2

Žal ta dan nisem bil edini, ki ga je oplazil virus defektne opreme. Takoj na začetku sem videl še polomljen lok, dvema slovenskima kolegoma pa se je zgodil odlom vijaka zadnje zanke. Po zlomljeni opremi sodeč lahko sedaj brez sramu zaprosimo za sprejem v elitno družbo radikalnih jahalcev valov.

Za konec še fotki gostujočega fotografa Kunčija – odmet opreme z epskim poletom.

2013_12_01_lignano_3

About these ads
3 Comments leave one →
  1. Rok permalink
    02/12/2013 19:54

    No, še jaz prispevam strgano okno na jadru in počeno vrvico pri klipsni loka. Na prvi sliki, izgleda, da še drži :D

  2. Gorazd permalink
    03/12/2013 09:47

    Borut, s tvojimi potopisi mi polepšaš dan za računalnikom,… :)

  3. zojgs permalink
    03/12/2013 11:58

    Se pridružujem mnenju. Potopisi so na najvišjem možnem nivoju. Imajo učinek kvalitetnega”afterparty-ja”

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.