Umag, 11.11.
Močno. Zelo močno. Premočno. Že spet. 3’7 sem večino časa držal popolnoma odprto. Precej refulasto. Na območju med obalo in svetilnikom še posebej izrazito. Ko se je bližal set jahalno primernih valov se mi je pripetil eden izmed dveh možnih scenarijev; ali je nažgalo na enajst ali pa spustilo na ena. Vmesnih opcij na mojem meniju ni bilo. Morda so bili drugi bolje postreženi. Po uri in pol vztrajanja v ne ravno priljubljenih pogojih sem se prenehal boriti z naravo in se raje odpravil ven na pir.
S surfarijo sem v bistvu že zaključil, ko se mi je popoldan zazdelo, da se je veter malce umiril. V ponovno prebujeni želji po vrnitvi na fronto sem skočil v koruzo kamor sem že odvrgel puško. Seveda se je v trenutku, ko sem se pripravil za vstop v vodo veter vrnil s prejšnjo nadjakostjo. Kljub temu sem vztrajal nadaljne tri četrt ure in si s tem vsaj malenkostno popravil sprva dobljeni občutek o delni brezveznosti vsega skupaj.
ja maš čisto prav jaz sem mel 4,7, pa sem se usral od svetilnika naprej in hitro obrnil
po pol ure sem pa dobil železne roke . tko da sem že mislil da ne znam več surfat .
zdej mi je pa tvoj komentar pojasnil vse moje dvome ,hvala.res pa da mam kar 90kg in tud over 50th nekaj da ;a veš ne ! pa vseen bomo še mal vztrajal . predstavljal sem si da bo mal lepši sešn včerej . ok pa drugič !