Skip to content

Umag, 23.3.

24/03/2014

Urad za najdene predmete objavlja;

na travi se je našel RDM/skinny podaljšek. Lastnik naj se javi v komentarju objave.

Posodobitev: lastnik se je že javil.
====

2014_03_23_umag_1

Posebno opozorilo lokalne uprave za nenavadne vremenske pojave: v močnejših vetrovnih obdobjih lahko z neba priletijo znani leteči predmeti… in osebe.

2014_03_23_umag_2

Čeravno dokaj lesen in delno raztegnjen sem bolj ali manj uspešno ulovil celo nekaj valov.
(Foto: Kunči)

Ližnjan, 8. in 9.3.

10/03/2014

Nekako je naneslo, da sem v petek zvečer ostal brez običajnih sopotnikov, kar se je naslednje jutro izkazalo kot še zdaleč ne tako napak. Jutranji zagon je namreč nedeljske svetle odtenke čez noč spremenil v temnejše. Po oprtanju na predvečer pripravljenih obveznih potrebščin sem dodatno pod pazduho stisnil še kitaro in se odpravil na pot sončnemu vikendu naproti. Do popolnosti mi je manjkala le še zlatorumena pijača starih bogov. Prvi poskus nje pridobitve na Ravbarkomandi se je zaradi prezgodnje ure izkazal kot neuspešen.

2014_03_08_liznjan_1

Brez kančka hrvaške gotovine v žepu me je počasi že začelo skrbeti, ko je mojo pozornost pritegnil vabeči prometni znak za bližnje obcestno počivališče. Moje blond možgane je v trenutku prestrelila misel: Hej, pa saj tu najbrž lahko dobim tistole v zameno za bremenitveni zapis na čipu moje kreditne kartice! Tako sem iz Bačve Južne odkorakal s šestimi pločevinkami Veltinsa v, za tako uro, nenavadnem razpoloženju, ki je že mejilo na neke vrste mini evforijo.

2014_03_08_liznjan_2

Brez najmanjšega dvoma lahko mirne vesti zatrdim naslednje; vsako slano drgnjenje se dokončno osmisli šele, ko po grlu steče težko prislužen hladen pir.

2014_03_08_liznjan_3

Večerna idila v zalivu Kuje.

Kamenjak, 1.3.

02/03/2014

Najpogosteje postavljeno mi vprašanje ta dan se je glasilo:

2014_03_01_kamenjak_1

a) Kako si?

2014_03_01_kamenjak_2

b) Katero jadro si sestavil?

2014_03_01_kamenjak_3

c) Ali si danes vzel s sabo veliko opremo?

2014_03_01_kamenjak_4

Manjši namig – moj odgovor se je glasil:  Zakaj le? Saj je vse rjavo*!

* Barva na hrvaškem Aladinu, ki označuje polje vetra z jakostjo med 10,8 m/s in 17,2 m/s, kar je kar spodobno, še posebej v bližini tiste druge številke. Morebiti bi jo lahko opisali tudi kot oranžno, ampak to je povsem nepomembna malenkost.

Kamenjak, 19.2.

19/02/2014

Nikoli me ne bo izučilo. Prav zares nikoli.

2014_02_19_kamenjak_1

Ampak tokrat se ne bom izvlekel. Kazen mi tokrat ne uide. In to taka, ta prava. Taka vzgojna.

2014_02_19_kamenjak_2

Za kazen bom enaindvajsetkrat napisal stavek: Nikoli več ne bom pustil velike opreme doma.

2014_02_19_kamenjak_3

Zakaj ravno enaindvajsetkrat? Zato, ker mi je ta številka enostavno všeč, povsem slučajno sovpada s številom vrstic na strani, poleg tega pa predstavlja natančno polovico odgovora na Ultimativno vprašanje o Življenju, vesolju in sploh vsem, kar je samo še en dokaz, da so vse stvari medsebojno neločljivo povezane.

Kamenjak, 1.2.

02/02/2014

Fasati dve toni vode na glavo ali pritisniti gumb za izmet? V vsakem primeru sledi pranje.

2014_02_01_kamenjak

Krk, 19.1.

20/01/2014

Začel bom z na pol zanimivim dejstvom; s tem dnevom je namreč preteklo natančno leto dni odkar sem se nazadnje potikal po Krku. Takrat je, razen zanemarljivo kratke zmočitve, ostalo le pri opazovanju kotalečih se valov in tihi odločitvi o ponovnem obisku, ko bo jugo dovolj močan in običajnih spotov ne bo dosegel. Po oceni razmer in dobrem prvem vtisu je sledilo posredovanje lokacije ostalim z bolj ali manj uspešnim opisom poti v kateri so prevladovali na poti videni prometni znaki in nenavadno prevladujoči desni zavoji.

2014_01_19_krk_1

Lokalec se je v prvi špuri dvignil izven zaliva in izginil iz dosega naših oči.

V nihajočem vetru z izmerjenimi sunki do 17m/s se na slednje nisem oziral preveč in z luknjami v mislih namesto 3’6 raje izbral 4’2. Posledica te odločitve je bila, da sem večino časa prebil z odprtim jadrom nelagodno leteč čez neprijetno grdo razburkano morje. Zelo trdo delo, kar se je kasneje tudi dodatno potrdilo na obali skozi vseprisotno nerganje preostalih udeležencev.

Sam sem prišel s skromnimi pričakovanji; z željo po nekaj spustih v frontside, ki so že sami s svojo udejanitvijo poskrbeli dovolj za sicer garaško odkljukano kljukico.

2014_01_19_krk_2

Ne morem si kaj, da se ne bi vprašal le kaj bi lahko pomenil izraz na Pjombovem obrazu.

Mark

07/01/2014

Portret tega izjemnega osebka sem si ogledal že vsaj neštetokrat in vedno znova me zabava…

Thank you Umi pictures for this amazing piece on a truly unique person of our sport.

mark_umi

Kdor bi rad izvedel še kaj več o Marku, si lahko prebere odkrit in iskren pogovor, ki ga je z njim pred približno šestimi leti opravil JC (John Carter), uradni fotograf PWA in eden izmed urednikov britanske revije Windsurf.

Kamenjak, 4.1.

05/01/2014

Sprva je jugo napovedal obisk v nam bližnjih krajih šele v večernih urah. Bolj ko se je bližal dan prihoda, bolj je namigoval, da se zna pojaviti tudi kakšno uro prej. Po petkovi popoldanski analizi vremenskih modelov je v prvem krogu izbora najbolj primernih kandidatov sicer vodil Krk, ki pa je v soboto zjutraj, tik pred ciljem, omagal in s tem Kamenjaku prepustil prestižni naziv prvega v dvaštirinajstem.

Voznik naše odprave si je zaželel prvi možni pogled na morje in nas namesto skozi Srgaše popeljal po slovenski obali. Videli nismo popolnoma nič očem lepega; oljnato gladko sivkasto morje, ki se je na obzorju nevidno prelivalo v takisto turobno sivo nebo. Takšno nebo nam je delalo družbo večino poti na jug. Šele proti koncu poti smo na njem začeli zaznavati obrise oblakov. Na Kamenjak smo prispeli opoldan, kjer nas je pričakal južni veter dovolj močan za večja jadra. V pričakovanju okrepitve sem prvo pripravil 4’7, ker pa se kar ni hotela zgoditi sem se v vodo odpravil s 5’7. V nihajočem vetru sem prvo uro seanse večinoma zabil z mejnim drgnjenjem. V drugi se je veter le začel krepiti in omogočil tudi kakšen srednje spodoben zavoj po valu.

2014_01_04_kamenjak_2

Z vedno močnejšim vetrom sem se prenehal boriti okoli treh, ko se je tudi svetlost zmanjšala do te mere, da sem kurje slep le stežka razločeval hribčke in dolinice valovite morske podlage. Namesto manjše opreme sem si tako v levo roko zadegal Nikona, v desno pločevinko Beck’sa in zaključil dan opazujoč peščico preostalih s štango flirtajočih izvensezonskih entuziastov.

2014_01_04_kamenjak_1

Savudrija, 30.12.

31/12/2013

Po preživetem avanturističnem vikendu z gospodično Laro Croft sem se v zadnje letošnje ponedeljkovo jutro prebudil z bežnim spominom na za ta dan napovedano burjo. Iz čiste radovednosti sem pokukal na Dado in se z videnim neobremenjeno prepustil jutranjim proceduram. Ni trajalo dolgo dokler se v misli ni začela spontano naseljevati ideja o morju, vetru in soncu, ki kar ni in ni hotela prepustiti mesto drugim, recimo jim, odgovornejšim dnevnim opravkom. Še vedno iščoč objektivne razloge za slednje sem se nenadoma znašel pred garažnimi vrati, popolno opremljen za enodnevno surfarijo. Med spustom po črnokalskem klancu so se skozi oblake začeli prebijati še prvi sončni žarki in s to svojo gesto posredno prikimali v prid moji odločitvi.

2013_12_30_savudrija_1

Žal so se po prijetni dobrodošlici skrili v trenutku, ko sem stopil na desko (sprva sicer optimistično s 4’7, ki pa ga je kaj kmalu zamenjal primernejši 5’7). Vrnili se niso do malodane samega zaključka seanse. So pa bili zato kasneje na obali, kot v nekakšno opravičilo za odsotnost, prijetna in obenem edina družba ter bili glavni krivec za do obisti razvlečeno pospravljanje opreme.

2013_12_30_savudrija_2

Have I told you lately that I love you?

Umag, 25.12. in 26.12.

27/12/2013

Ko je južni veter prevetril do tedaj z meglo zavojevane zmrzujoče kotline, se je obenem skozi zadnja vrata pretihotapila tudi dovzetnost za vse vrste prehladov. Polno zavedajoč se možnosti takšnega potuhnjenega napada sem se izogibal vsem nespametnim na knajpanje meječim avanturam. Čemu sem se potem v ponedeljek zjutraj prebudil v topel dan z bolečim grlom in zametkom šibkosti v telesu mi ne bo nikoli jasno. Ta šibkost se je potem vlekla čez oba z vetrom napovedana dneva z očitno neskritim namenom odvrniti me od tistega po kar sem prišel.

2013_12_26_umag_1

Povsem iskreno rečeno ji za uspešnost kampanije ni manjkalo veliko, a je na koncu vseeno potegnila kratko. Z malček odločnosti in neomajane trmoglavosti sem ji z težko opisljivim užitkom nadvse kvalitetno zjebal vse praznične načrte.

Spodnja fotografija ponazarja edino kombinacijo bele in rdeče barve ob kateri mi začuda, v tem časovnem obdobju, ni postalo trenutno slabo.

2013_12_26_umag_2

Za konec še ena, resda rahlo napimpana a vendar zelo praktična, rešitev za vse večsmerniške lenuhe. Nekaterim izdelovalcem dodatne opreme za naše preljube igrače je končno 2013_12_26_umag_boardbagpotegnilo,
da med nami obstajajo tudi takšni primerki katerim se, ob vsakokratnem izhodu na vodo, nikakor ne da izgubljati časa z nadvse zateženim vijačenjem nepreglednega števila smernikov.

Za vse skrajne lenobneže; pričujočo babučo za svojo najdražjo lahko ubodete v ljubljanskem Surfshopu.

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.